Že vrabčki čivkajo, da je morska hrana zelo koristna za splošno populacijo ter tudi za nosečnice – predvsem zaradi vsebnosti omega-3 maščobnih kislin, pa tudi dober vir beljakovin in nekaterih drugih mikrohranil (jod, selen, cink,…) je. Pogosto pa se pojavlja strah pred uživanjem rib in morske hrane zaradi vsebnosti živega srebra. Ali je torej živo srebro v morski hrani problem?
Problematika živega srebra v nosečnosti
Živo srebro lahko v prevelikih količinah poškoduje predvsem živčni sistem, pa tudi druge organe še nerojenega otroka, zato je pomembno v nosečnosti paziti, da vnos ni prevelik. To naredimo tako, da izbiramo morsko hrano z nižjo vsebnostjo živega srebra. Številne z nosečnostjo in otroškim razvojem povezane organizacije so izdale priporočila glede bolj in manj priporočene morske hrane. Velikokrat se morsko hrano deli na tri kategorije:
Zelo dobra izbira
Sem sodijo viri z zelo nizko količino živega srebra, zato jih lahko uživamo 3x tedensko. Sem sodijo sardele, oslič, som, sled, škampi, losos, navadna skuša, polenovka, dagnje, jastog, lignji, hobotnica,…
Dobra izbira v omejenih količinah
Ribe iz te kategorije vsebujejo zmerno količino živega srebra. Uživanje v nosečnosti zato ni odsvetovano, se pa svetuje omejiti ribe iz te kategorije na eno porcijo tedensko. Sem sodijo čilenski brancin, morska spaka, morski list, nekatere vrste tune (lahka, bela – te vrste tune se nahajajo tudi v konzervah), krap,…
Odsvetovano
Tekom nosečnosti se svetuje, da teh rib sploh ne uživamo, saj imajo zelo visoke vrednosti živega srebra. V tej kategoriji so recimo nekatere vrste tune, mečarica, kraljeva skuša, morski pes,…
Kaj pa dojenje?
Med dojenjem je vnos živega srebra na račun otroka manj problematičen, saj živo srebro ne prehaja skozi mleko (za razliko od placente, ki pa je propustna za prehajanje živega srebra). Vsekakor pa je previdnost še zmeraj potrebna zaradi matere – saj moramo vsi, ne glede na spol oziroma stanje nosečnosti, paziti na prekomeren vnos živega srebra.