Vera v spoštljiv in nenasilen porod, težnja po kontinuirani babiški oskrbi, želja po izboljšanju, vedenje, da mora biti obporodna skrb individualna in upanje, da bo vsaka ženska slišana, sprejeta, varna in podprta, so me pripeljale do točke, kjer sem sedaj. Do podjetja Babica svetuje.
Odkar pomnim, sem bila obkrožena z dojenčki. Najprej so v moj svet prišle igračke, nato pa sem, ko sem le imela priložnost, ure in ure pestovala, previjala, zabavala in negovala dojenčke v moji ožji družini. To me je umirilo, zanimalo in osrečevalo. Tudi noseči trebuščki so me zmeraj fascinirali. Vedno sem si želela biti pediatrinja. Druge poti me sploh niso zanimale (no, razen tistih nekaj dni pri sedmih letih, ko sem bila prepričana, da je pevska kariera za vogalom). Šele tik pred rokom za oddajo vloge za vpis na fakulteto sem v neki brošuri prebrala, da obstaja poklic babice. Takrat sem začutila ”klik” z vsako celico svojega telesa. Bilo je filmsko, epsko, čarobno. Spremlja me še danes. Od tistega trenutka dalje je zame obstajala samo še ena pot. Na babištvo sem se vpisala leta 2014.
Študij je minil, kot bi trenil. Študentska leta so bila grenkosladka. Predavanj, seminarskih nalog, predmetov in izpitov je bilo ogromno. Že v prvem letniku nas je čakala obilica prakse. Prvi porod, ki sem ga videla kot študentka babištva, je sprožil dvome v pravilnost moje odločitve. Tik pred iztisom so me porinili v neko sobo in videla sem, kako je ženska, ki sploh ni vedela mojega imena, na hrbtu, priklopljena na infuzijo, vijolična v obraz s kriki, ki so mi poslali zlovešče mravljince po hrbtu navzdol, z epiziotomijo in pritiskom na trebuh rodila svojega otroka. Po prihodu v študentski dom sem cel večer jokala. ”To ne more biti to”, sem otopelo razmišljala. ”To menda ne more biti to, kar bom počela vse življenje”. Intuitivno sem že tekom faksa čutila, da potrebuje babiška praksa v Sloveniji še ogromno izboljšav.
2018 sem diplomirala z odliko. Po diplomi sem želela na Erazmus izmenjavo, da dobim vpogled v porodniške prakse drugod po svetu. Najbolj me je mikala Finska. Ko sem uredila večino birokracije in potrebnih potrdil, so mi nenadoma sporočili, da je zame prostor le v simulatorski učilnici, v porodnišnico pa ne morem. Ponudbo sem zavrnila. Kmalu po tem sem preko sošolke izvedela za možnost, da se odpravim na medicinsko humanitarno odpravo v Zambijo. To sem tudi storila. Dve babici sva tri mesece delali v podeželski bolnišnici vasice Nangoma in pri tem pridobili ogromno dragocenih, a na trenutke tudi zelo bolečih izkušenj. Odprava mi je dala ogromno širine in prepotrebnih znanj. 2019 sem se udeležila mnogih izobraževanj, predavanj in delavnic in med drugim pridobila certifikat za masažo dojenčkov.
Spomladi 2020 je luč sveta ugledal strokovni profil Babica svetuje, katerega namen je ozaveščanje, razlaga obporodnih procesov na razumljiv način ter pomoč nosečnicam in mladim mamicam. Želela sem poslati nekaj dobrega v vesolje.
Menim, da na identiteto mlade babice ključno vplivata poklicno okolje in miselnost mentorjev, ki so v tem okolju nahajajo. Vedela sem, kakšna babica želim postati in čutila sem, da je le ena porodnišnica, ki mi lahko pri tem pomaga. Kljub neugodnim okoliščinam sem se tako preselila na drugi konec Slovenije ter 2020 do 2022 nabirala izkušnje in znanje v porodnišnici Jesenice.
Nisem želela biti nekdo, ki svetuje drugim le na podlagi knjig, člankov, tabel in teorije. Nisem želela biti nekdo, ki se mu megleno dozdeva, da je porodni sistem lahko boljši in da si ženske zaslužijo več. Da je morda možno več. Želela sem biti nekdo, ki dokaze o tem čuti pod svojimi prsti. Nekdo, ki dokaze ustvarja. To mi je med odrekanji, nočnimi izmenami, vzponi, padci in delovnimi vikendi tudi uspelo.
Skupno je za mano okrog 300 samostojno vodenih porodov, kot sodelujoča babica oziroma babica, ki je vodila le del poroda, pa sem bila del zgodbe še približno šeststotih žensk. Prek profila Babica svetuje sem z nasveti in pogovorom pomagala okrog 2000 nosečnicam, ženskam in mamam.
Spomladi 2022 sem začutila, da je čas, da Babica svetuje preraste v nekaj več. Potreba po kakovostnih informacijah je pri nosečnicah in materah vse višja, zmeraj bolj se prepoznava pomen zdrave nosečnosti in mirnega, spoštljivega poroda ter nežne tranzicije v materinstvo. Živimo v poplavi nasprotujočih si informacij, v dobi površnih stikov z izgorelimi zdravstvenimi delavci, ki se borijo s pomanjkanjem časa, v vedno bolj hitrem in neosebnem svetu. Ženske na pragu materinstva potrebujejo več topline. Več njim prilagojene podpore. Več razumevanja, varnosti in znanja. Moja zaveza je, da bom, pa čeprav na tem ogromnem planetu še tako neznatno, spremenila svet na bolje. Žensko za žensko. Porod za porodom. Družino za družino.
