Vloga oksitocina

Oksitocin je hormon, ki ga v vsakdanjih klepetih in poljudnoznanstvenih zapisih pogosto imenujemo kar hormon ljubezni. Večina ljudi pa se ne zaveda, kako pomemben je ta hormon v resnici, kakšno vlogo ima in kako ključen je v obporodnem obdobju.


Značilnosti oksitocina 

Oksitocin vpliva na naše obnašanje in psihično počutje. Sprošča se med številnimi dejavnostmi – med spolnimi odnosi in z orgazmom, med nosečnostjo, porodom in dojenjem, med dotikanjem ter poljubljanjem, celo med skupnim prehranjevanjem ter med zaupnim pogovorom oziroma socialnim povezovanjem – tkanjem vezi z drugimi ljudmi. Oksitocin je povezovalec ljudi – predvsem na področju ljubezni in družine. Je gonilna sila privlačnosti. Ima moč, da regulira naše čustvene odzive. Na socialno vedenje deluje tako, da vpliva na krepitev pozitivnih spominov in asociacij ter poveča zaupanje, empatijo, medsebojni pogled in komunikacijo. Zaradi oksitocina čutimo notranji mir in spokojnost, ko smo z ljudmi, za katere skrbimo in jih imamo radi. Bolj, kot ponavljamo vedenja, ki v nas zbujajo dobre in tople občutke, več oksitocina izločamo. Oksitocin deluje kot nevrotransmiter oziroma živčni prenašalec. Živčni prenašalci so skupina snovi, ki prenašajo informacije med nevroni preko sinaps. Oksitocin nastaja v hipotalamusu – delu možganov, ki skrbi za to, da notranje telesne funkcije ostajajo v ravnovesju, v krvni obtok pa ga sprošča hipofiza. Ženske imajo tipično višje ravni oksitocina kot moški (oksitocin je namreč tesno povezan s porodom in dojenjem), vendar pa oba spola izkusita njegove preostale učinke.

Tudi pri moškem oksitocin olajša povezovanje z otrokom, jača romantično navezanost in ima pomembno vlogo pri reprodukciji – vpliva na erekcijo in izliv sperme. . Pomembno je, da se zavedamo pomena in vpliva oksitocina na vsa področja naših življenj, saj so ta močno prepletena. V objavi se bom osredotočila zgolj na vlogo in pomen oksiotcina v povezavi z obporodnim obdobjem in predvsem porodom. Kako deluje, kako poskrbimo, da ga je dovolj, kaj ga lahko zniža in zakaj našemu telesu lastni oksitocin ter sintetični oksitocin (syntocinon – t.i. umetni popadki) nista enaka.


Oksitocin in nosečnost 

Tekom nosečnosti se število receptorjev za oksitocin v telesu nosečnice polagoma povečuje, najbolj strmo povečanje opažamo zadnje tedne nosečnosti. Sproščanje oksitocina v kri se navadno od začetka do konca nosečnosti stopnjuje. Koncentracija oksitocina v krvi matere v nosečnosti naj bi vplivala na obnašanje matere in na oblikovanje čustvene vezi z otrokom. Navezovanje na (takrat še nerojenega) otroka poteka namreč tudi že med nosečnostjo.


Odkritje oksitocina

Leta 1906 je angleški raziskovalec Henry Dale odkril substanco v hipofizi, ki lahko pospeši porodni proces. Poimenoval jo je oxytocin – izraz izhaja iz starogrških besed oxus in tocos, kar lahko prevedemo v ”hitro rojstvo”.

Pozneje je ugotovil, da ta ista substanca spodbuja tudi iztekanje mleka. Danes vemo, da ima oksitocin še mnogo širšo vlogo in zmožnost, da v nas prebudi občutke povezanosti in miru. Čeprav nam je pomen oksitocina mnogo bolj jasen kot nekoč, je potrebnih več raziskav, da ugotovimo, kakšna točno je njegova vloga in na kakšen način uravnava in sproža določene mehanizme.


Koktalj hormonov v obporodnem obdobju

Porod, zgodnje poporodno obdobje in dojenje so regulirani s strani nevroendokrinih (živčnohormonskih) procesov, ki olajšajo potek poroda in prehod v materinstvo. Med porodom tesno sodelujeta oksitocin in endorfini, vpleteni pa so tudi prolaktin, adrenalin, noradrenalin, prostaglandini, relaksin in kortizol. Čeprav ima naše telo zelo premetene in kompleksne mehanizme, ki poskušajo zagotavljati pravo količino in razmerje hormonov, da se otrok varno rodi, obstajajo stvari, ki jih lahko naredimo, da telo podpremo.


Oksitocin in pozitivna povratna zanka

Med procesom rojevanja se vsebnost oksitocina v krvi matere močno poveča, predvsem ob iztisu. Med porodom pritisk otrokove glavice (v primeru medenične vstave pritisk ritke) na maternični vrat namreč sproži pozitivno povratno zanko: Pritisk ustvari živčne impulze, ki potujejo do materinih možganov. Možgani dobijo te impulze in naročijo hipofizi, naj izloča še več oksitocina. Oksitocin povzroča, da se maternica ritmično krči – popadke. Popadki pa potiskajo otroka navzdol, njegovo glavico pritiskajo na maternični vrat, kar ustvarja še več impulzov. Krog je tako sklenjen in v možganih nastaja vedno več oksitocina.


Fergusonov refleks

Izločanje oksiocina s hipofize poteka v valovih oziroma pulzih in postaja proti koncu poroda vse pogostejše. Ko se porod bliža koncu, hipofiza izloči tri močne pulze v vsakih desetih minutah (to povzroča dolge močne popadke, ki si sledijo na 2-3 minute). Ob koncu poroda pride tudi do Fergusonovega refleksa. To je intenziven, neobvladljiv občutek porodnice, da mora močno potiskati oziroma občutek, da njen trebuh kar sam, neodvisno od njene volje potiska otroka navzdol in na svet. Do refleksa pride, ko glavica otroka močno pritisne na (tedaj že skoraj popolnoma odprt) maternični vrat in stene zgornjega dela nožnice.


Oksitocin in endorfini

Vzporedno s tem, ko se med porodom v materinem telesu viša nivo oksitocina, kar zagotavlja redne in močne popadke, ki podpirajo porodni proces, narašča tudi nivo endorfinov. Endorfini so izjemno močne in potentne snovi, ki delujejo kot naravno bolečinsko sredstvo. Ti hormoni so krivec za tisto spremenjeno, odmaknjeno stanje zavesti, v katero zdrsne ženska med nemotenim, fiziološkim porodom. Porodnica je pod vplivom endorfinov ”zadeta”, med popadki popolnoma v svojem svetu, med pavzami pa lahko globoko počiva in celo zaspi, čeprav so te dolge le minuto do dve.


Oksitocin in adrenalin
Adrenalin je hormon bega ali boja, ki ga telo proizvaja, da nam poveča možnosti za prežvetje. Izločanje večje količine adrenalina med porodom upočasni ali celo ustavi porod, naredi porod bolj boleč in lahko povzroči stisko pri otroku. V preteklosti se je ta mehanizem seveda izkazal za zelo koristnega, saj je ženska, ki se je med popadki znašla v nevarni situaciji (zagledala leva), tako pridobila čas, da zbeži drugam in rodi v varnem okolju. Dandanes se srečanja z levom seveda ne bojimo, vendar pa ima obporodni stres in občutek nevarnosti, ki ga sprožijo odvečen hrup, grobo osebje, operacijske luči in nepotrebni posegi, podoben učinek.

Oksitocin ter stres in anksioznost

Oksitocin povzroča premik aktivnosti s simpatičnega (promovira akcijo in pripravi telo na beg ali boj) na parasimpatično (promovira mir in fazo mirovanja) živčevje. Stresne situacije med porodom pa povečajo dominanco simpatičnega živčevja nad parasimpatičnim – s pomočjo adrenalina in noradrenalina aktivirajo receptorje, ki zmanjšajo izločanje oksitocina, s tem popadke in tako upočasnijo porod. Anksioznost je povezana z nižjimi vrednostmi okistocina v krvi in podaljša porod na podoben način.


Kako poskrbeti za dovolj oksitocina v nosečnosti?

Začnite jesti datlje 4-6 tednov pred porodom. Nekatere raziskave navajajo, da so ženske, ki so zadnje 4 tedne pred porodom vsak dan zaužile približno 6 datljev, prišle v porodnišnico z bolj pripravljenimi oziroma zmehčanimi tkivi, imele krajšo prvo porodno dobo, potrebovale manj umetnih popadkov in manj krvavele po porodu, porod pa se je večkrat začel spontano. Previdnost oziroma zmernost pri uživanju ter pravilna kombinacija živil je potrebna pri ženskah z nosečniško sladkorno boleznijo oziroma sladkorno boleznijo tipa I ter II, saj vsebujejo datlji precej sladkorja. Ostanite mirni in sproščeni. Pripravljajte se na porod, veliko se pogovarjajte s partnerjem, skrbite za pristne in ljubeče odnose. Ne zanemarjajte pomena dotika. Jejte dovolj živil, ki optimizirajo ravni oksitocina. D vitamin aktivira produkcijo oksitocina, magnezij pa pomaga oksitocinskim receptorjem, da bolje funkcionirajo. Vitamin C je kofaktor (snov, ki pomaga encimom, da delujejo) v sintezi oksitocina.


Kako poskrbeti za dovolj oksitocina med porodom?

Veliko pijte. Dobra izbira so voda, čaj, kokosova voda, izotonični napitki. Če ste lačni, jejte. Lahko prebavljiva hrana, ki nam da potrebno energijo, posebej v prvih fazah poroda ni problematična. Ženskam z nizkim tveganjem med porodom ne bi smeli omejevati oziroma prepovedati hrane in pijače. Ženska med intenzivnim porodom porabi celo do 700 kcal na uro, posledica dehidracije, lakote in ketoze pa so slabši popadki. Izkoristite moč vode – topli mokri obkladki na križ, tople prhe ter namakanje v kadi ali porodnem bazenu, vse to pomaga pri sprostitvi, umirjanju in nižanju ravni stresnih hormonov.

Uredite porodno okolje: slepeče luči, glasni zvoki, pogled na sterilne bele naprave in na stežaj odprta vrata gotovo niso dejavniki, ki pripomorejo k sprostitvi. Tudi, če ste v porodnišnici, si poskusite zagotoviti občutek miru in domačnosti po svojih zmožnostih. Prosite babico, če so vrata v vašo porodno sobo lahko zaprta in če je namesto velike operacijske luči lahko prižgana kakšna manjša, bolj zadimljena lučka. Zastrite zavese. Lahko vam pomaga tudi glasba ali vaša lastna spalna srajca in natikači ali celo eterično olje. V bolj zatemnjenem, varnem in intimnem okolju se bo sproščalo več oksitocina.

Če nimate zadržkov in vam to ustreza, lahko intimnost s partnerjem zelo pomaga. Intimnost je lahko marsikaj. Lahko so to nežni poljubi po koncu popadka, čvrsta masaža križa, tesen in ljubeč objem, pa tudi nežno dotikanje dojk in bradavic ter celo stimulacija klitorisa – vse to spodbuja izločanje oksitocina. Pozitivno bodo na vaše hormone vplivale tudi spodbudne, ljubeče besede partnerja, držanje za roko, božanje po laseh in nasvezadnje njegova navzočnost sama. Partner naj se na porod pripravi, saj bo tako vedel, kaj se dogaja in kaj lahko pričakuje, zato bo miren in sproščen in bo s tem vplival tudi na vas.

Gibajte se, kot vam ustreza. Omejevanje ženske zgolj na posteljo in hrbet nima pravega razloga in ne koristi, po drugi strani pa gibanje lajša bolečino, poveča sproščenost in samozavest matere in s tem pozitivno vpliva na ravni stresnih hormonov. Pokončni položaji bodo povečali pritisk otrokove glavice na vaša tkiva in maternični vrat, kar bo poslalo vašim možganom sigal za izločanje več oksitocina. Na porod se ustrezno pripravimo. Če vemo, kako poteka in kaj med njim lahko pričakujemo, se bomo mirneje odzvali. Prav pridejo razne vizualizacije in dihalne tehnike, ki jih vadimo že v nosečnosti.

Vedeti moramo, da lahko posamezne tehnike lajšanja porodne bolečine zavirajo nastajanje telesu lastnega okstocina. Nekatere raziskave kažejo, da ob rabi epiduralne analgezije vrednost oksitocina v krvi porodnice pade. Pogosto se zgodi, da postanejo po nastavitvi epiduralne analgezije popadki krajši in šibkejši. To bi lahko pojasnilo, zakaj so porodi z epiduralno analgezijo daljši. Potrebne so temeljitejše raziskave.


Kako poskrbeti za dovolj oksitocina po porodu?

Takoj po porodu lahko za dovolj visoke ravni oksitocina poskrbite tako, da dobite golega otroka v naročje oziroma na prsni koš. Otrok naj bo neprekinjeno pri vas vsaj eno uro. Zgodnji in neprekinjen stik kože na kožo po porodu pomaga pri ravni oksitocina, posledično pa tudi zmanjšuje krvavitev matere po porodu in spodbuja krčenje maternice, prav tako pa igra zelo pomembno vlogo pri navezovanju in začeku dojenja.


Ali je telesu lastni oksitocin enak sintetičnemu – t.i. umetnim popadkom?

Telesu lastni oksitocin in Syntocinon nista enaka – med njima je nekaj ključnih razlik. Oksitocin pošilja v kri hipofiza v natančno umerjenih, 2-5 minutnih pulzih, medtem ko Syntocinon priteka prek infuzije v telo neprekinjeno. Syntocinon za razliko od oksitocina ne vpliva na izločanje endorfinov, naravnih protibolečinskih snovi. Endorfini med porodom pomagajo ženski, da vstopi v drugo dimenzijo zavesti in lažje prenaša porod, čeprav je ta dolg in naporen.

Endorfini so izredno mogočna protibolečinska sredstva. Povzročajo zamaknjenost, zaspanost, t.i. ”zadetost”, zato lahko porodnica med popadkoma celo zadrema, čeprav le za minuto ali dve. Endorfinska ”zadetost” je ključna za porod, pri katerem ženska dojema bolečino kot sprejemljivo ali celo zanemarljivo. Prav tako ima telesu lastni oksitocin t.i. ”amnezijsko” delovanje – mama po porodu lažje, hitreje ter v večji meri pozabi na bolečino.

Telesu lastni oksitocin je v stalni komunikaciji z živčevjem in tako vpliva na delovanje materinih možganov. V trenutnih po rojstvu oksitocin promovira navezovanje na otroka in občutek ljubečnosti, povezanosti, medtem ko Syntocinon nima takega učinka. Po nekaterih raziskavah naj bi aplikacija Syntocinona prek določenih mehanizmov negativno vplivala na dojenje (slabše pristavljanje otroka, vpliv na refleks izločanja mleka).

Pomebno je tudi vedeti, da telo ne bo nikoli izločilo prevelike količine oksitocina, saj je mehanizem skrbno in natančno uravnavan. Reakcije porodnic na enak odmerek Syntocinona prek infuzijske črpalke pa so lahko zelo različne. Pri infuziji Syntocinona se torej lahko zgodi, da pride do premočnih, predolgih in prepogostih popadkov, kar ima lahko za posledico pomanjkljivo preskrbo otroka s kisikom. Če je otrok zaradi pomanjkanja kisika v stiski, moramo porod dokončati hitro – kar pomeni večjo možnost za epiziotomijo, pritisk na trebuh, vakuumsko ekstrakcijo otroka ali carski rez. Vsi našteti posegi nosijo določene posledice za mamo in otroka in se jih moramo posluževati le, ko je to res potrebno.

V nekaterih primerih je sintetični oksitocin oziroma Syntocinon seveda dobrodošel in potreben – kot vsa druga zdravila in postopki. Zlata vreden je na primer, ko moramo ukrepati pri hudi poporodni krvavitvi. Težava je v tem, da se v modernem porodnišvu Sytocinon uporablja vse preveč nonšalantno. Pogosta je raba ”za vsak slučaj” in raba v namen pospeševanja poroda, ki pravzaprav ne poteka nič prepočasi. V nekaterih porodnišnicah je na t.i. umetne popadke priklopljena skorajda vsaka porodnica, kar je brez dvoma nepotrebno in ne prinaša nikaršnih koristi. Masovna uporaba Syntocinona brez jasnih indikacij je porodniška prasa, ki mnogo žensk oropa fiziološkega in spoštljivega poroda, ki si ga bi zaslužile.

Zato je prav, da se informiramo. Da vemo, kaj se s hormoni v našem telesu med porodom dogaja in kako jih podpreti. Da vemo, kdaj je Syntocinon dejansko potreben in kdaj je njegova aplikacija le posledica rigidnega porodnega sistema in nestrpnega gledanja na uro, ki nima prav veliko skupnega z realnostjo rojevanja. Tako lahko sebi in otroku omogočimo kar najboljše pogoje za miren fiziološki porod. Ustrezna priprava na porod, pametna izbira porodnega okolja ter dober odnos s porodnim spremljevalcem in osebjem lahko naredijo veliko razliko.

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *