Ni tako redko, da se par sooča s težavami pri zanositvi v drugo, čeprav je prvo zanositev (in uspešno nosečnost) dosegel relativno hitro in brez večjih težav. S tem pojavom, ki ga strokovno imenujemo tudi sekundarna neplodnost, se sreča približno desetina parov. Vzrokov za to je lahko več. V nadaljevanju si poglejmo, zakaj je zanositev v drugo lahko težja.
Višja starost para
Ob drugi zanositvi sta tako ženska kot moški praviloma nekaj let starejša. In čeprav to ne predstavlja težave pri vseh parih, je včasih ravno teh nekaj dodatnih let starosti razlog ali del razloga za težjo zanositev. Ženska je morda bližje perimenopavzalnem obdobju ali je vanj celo že vstopila – to pomeni značilne hormonske spremembe in posledično jajčniki delujejo slabše. Tudi pri moškem lahko nekaj dodatnih let poslabša parametre sperme in s tem otežuje zanositev v drugo.
Ali so ovulacije prisotne?
Pomembno je, da ocenimo, ali so se ovulacije po prvem porodu že vrnile. Plodnost ženske po porodu se lahko vrača v normalo nekje 2 leti. Pomembno je tudi, da se zavedamo, da povratek mesečnih krvavitev še ni zagotovilo, da so prisotne tudi ovulacije. Spremljanje cikla je orodje, ki ti lahko tu izjemno pomaga in koristi. V Sloveniji imamo nekaj deklet, ki ti pri tem lahko pomagajo: preveri njihove spletne strani oziroma Instagram profile.
Ali so spermiji ”kakovostni?”
Čeprav pri moškem starost ne igra tako ključne vloge in je moška reproduktivna sposobnost precej daljša od ženske, se z leti in/ali zaradi vplivov življenjskega sloga slabša tudi kakovost semenske tekočine. Kakovost semenske tekočine se preko različnih parametrov (število semenčic, koncentracija semenčic, gibanje, vitalnost,…) določa s preiskavo spermiogram.
Kako sta potekala zadnja nosečnost in porod?
Potrebno se je vprašati, ali sta nosečnost in porod povzročila kakšne poškodbe ali zaplete, ki bi lahko vplivali na zanositev v drugo. Primer so recimo adhezije oz. brazgotinjenje po carskem rezu. Plodnost lahko poslabšajo tudi anemija (pomanjkanje železa) ali pomanjkanje drugih mikrohranil, ki po porodu ni tako redko. Nekaj tednov po porodu in/ali pred ponovno zanositvijo svetujem preverjanje hemoglobina in feritina. Prav tako je smiselno jemanje prenatalnih multivitaminov tudi po koncu nosečnosti (dokler dojimo) in tri mesece pred ponovno zanositvijo.
Kakšno je mentalno stanje, nivo stresa? Kako sta povezana?
Težave z zanositvijo so lahko tudi čustvene narave. Prilagajanje na prvega otroka je lahko naporno, par je lahko ujet v kronično pomanjkanje spanca, nivo stresa je višji – in tudi stres pomembno vpliva na sposobnost zanositve. Prav tako se morda par sooča z določenimi (tudi nezavednimi) zamerami, ki so pravzaprav pogostejše, kot mislimo. Ženska lahko na nekem nivoju goji zamero do partnerja, ker se je njegovo življenje po prihodu otroka bistveno manj spremenilo. Partner lahko goji neko zamero do ženske zaradi občutka, da je po rojstvu otroka konstantno preslišan, prezrt oziroma na stranskem tiru. Čeprav so iskreni pogovori o takih doživljanjih zelo težki, so včasih prav tisto, kar potrebujemo, da se lahko premaknemo naprej.